afb07e41-3f68-42c7-b9fe-beece6842423
Jerneja Trofenik Dimnik

Jerneja Trofenik Dimnik

Kdo je zdaj tu šef?

OMG!!!!! Sej ni res pa je.Ok, vem da vsi hodimo delat za denar, za preživetje za, za, za, za… in vsako delo zahteva pošteno plačilo. Ampak kdaj smo prišli tako daleč da je treba delavce malodane plačat vnaprej, jih skoraj podkupit da pridejo delat, se jim malone klanjat da sprejmejo delo?V mojih časih (pa nisem stara), smo končali šolo, začeli pisat prošnje, pisal si prošnjo s spoštovanjem do delodajalca, in napisal vse najlepše o sebi in o njem, potem si klical in preverjal ali so tvojo prošnjo že obravnavali in nato sedel doma za računalnikom, preverjal epošto, skoraj naskočil poštarja, če je že prinesel kak odgovor in nato končno zacingla telefon, ko te pokliče tvoj potencialni delodajalec na razgovor. Na noč razgovora sploh ne spiš, premlevaš vso tvoje znanje, analiziraš delodajalca, zjutraj stojiš 2 ure pred omaro in se urejaš bolj kot da greš na zmenek stoletja, in ko končno sediš za mizo nasproti svojega potencialnega delodajalca, vsa opicanjena, neglede na to ali si tam za razgovor tajnice, vodje prodaje ali natakarice, si vesel ko mali otrok, ki je dobil kinderjajček. Med tem ko te delodajalec zaslišuje kot da si včeraj ravnokar zakrivil najhujši zločin, ti odgovarjaš premišljeno in mirno, ker si dan prej premlel potek razgovora najmanj 100x, a nekje pod levo joško se dogaja pravo atomsko bombandiranje. Razgovora je končno konec, zveš kaj boš delal, kaj bodo tvoje naloge, kdo so sodelavci in potem prideš domov, spet grizeš nohte, čakaš poštarja, klic, epošto, 1000x premlevaš razgovor, kaj si povedala narobe, kaj bi lahko povedala bolje, na koncu se zaveš da sploh nisi vprašala koliko je plače in če ta sploh obstaja v tem podjetju. Ampak vseeno, komaj čakaš to službo, samo da začneš delat, nabirat znanje in izkušnje saj brez le teh ni kariere in nekje je treba začet pa čeprav to delo ni ravno po tvojem okusu. In končno ga dobiš, KLIC! Služba je tvoja. Veseliš se prvega dne, delaš, vestno hodiš na delo, tam si pol ure prej, narediš vse kar ti naročijo… Pride prva plača, ni sanjska ampak za preživet po nekem čudežu bo in vseeno greš delat naprej, slej ali prej se bo pokazala nova priložnost in takrat boš imela že nekaj osvojenega znanja in izkušenj in tako naprej in tako naprej.Sama sem bila v tej vlogi delojemalca 11 let. Delala sem kot natakarica, bila sem proizvodni delavec (pa ne tisti ki prelaga neke komade ampak sem montirala okna, vrata, varila, imela opravka z raznimi stroji…), bila sem vodička, bila sem administratorka, bila sem praktično že vse in nazadnje v prodaji v turizmu. Sedaj sem že 2 leti v vlogi delodajalca, ker ko sem odkrila svoj talent in želela uresničiti sanje po peki tort, me je pot popeljala v tujino. V Avstriji sem odprla svoj lokal. Juhu, »Dreams come true – NOT!« Kot delodajalec moraš poskrbeti da posel laufa, v eni osebi si multiplaosebnost. Si delavec, si nabavni, si komercialist, si računovodja, in po parih mesecih moraš pogledat na osebni dokument jesi li muško ili žensko i kako ti prezime, ker enostavno ne veš več kje se te glava drži… ponoči ne spiš ker preštevaš denar ali bo dovolj za stroške, za plače, študiraš kaj bi še lahko da izboljšaš posel in ker sam ne zmoreš, rabiš zaposlene. No tukaj pa pridemo do tragikomedije. Ja, mi je jasno da je v Sloveniji vse v P*** M*** ali mamičini vagini ampak FOLK A SE VI ZAJEBAVATE?. Danes je zavod za zaposlovanje brez pomena, svoj bodoči kader iščeš na socialnih omrežjih. Objaviš lepo urejen uraden oglas, po možnosti z kako vabljivo fotko in jebela cesta, ne javi se ni živa duša. Poskušaš ponovno in samo napišeš da iščeš to in to. Obvestila na telefonu začnejo piskat. Pod tvojo objavo ene 6 komentarjev »ZS«. HA????? KAJ???? Čaki malo, kdo rabi tu delo, ti al jaz? A jaz naj tebi pišem ZS? Ker tvojega žal v mojem inboxu ni. »Ajaaaa, tako to danes gre«. Mater sem iz vaje. OK, jaz bom poslala prošnjo potencialnemu delojemalcu in ga lepo prosila če pride k meni delat, po možnosti bom ponj poslala še fancy limzino in šoferja, da ga pripelje na razgovor, med tem ko bo med vožnjo lepo srkal šampanjec, ki sem ga dan prej skrbno izbrala v najboljši kleti in hladila v hladilniku celo noč in na koncu mu povrnem še potne stroške. Joj, nisem vedela da to tako danes funkcionira. .. NE, takega zaposlenega v svojem podjetju ne rabim, ki ni sposoben spisati par besed, kot so »Pozdravljeni, jaz bi fucking rad delo , kaj lahko pridem na razgovor?«Pa čez čas poskušam še enkrat, kjer povem da rabim osebo z interesom do dela, ne rabi nobenega znanja ker jo/ga bomo vse naučili, samo voljo mora imeti, plačilo je pošteno in se začne pri xy€ in je odvisno od prometa ki ga dela. 5 minut po objavi se mojemu telefonu zmeša. Piska ko fukjen, jaz pa vsa optimistična kak velik interes je, odprem objavo in AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA?????!!!!Joj, se pardoniram ampak nisem vedela da danes preden sploh vprašaš kaj boš delo, že postavljaš urne postavke. Nisem vedela, da če je delo v Avstriji, da more le to biti 10x višje plačano od Slovenije. Nisem vedla, da dandanes delojemalci postavljajo pogoje dela in narekujejo kaj se bo delalo in za kak denar. Ja mi je jasno da se mora vsako delo cenit in da so delovna mesta sploh v Sloveniji podcenjena s plačilom in da je minimalna plača lih za en burek ampak da pa imajo ljudje mišljenje, da takoj kak pa se omeni Avstrijo, da se tam nič ne dela in mastno služi. Avstrijci delajo za tak denar, nobenega ne slišiš jokat in jamrat, ampak na forumih pa berem samo jamranje Slovencev kako za tak denar ne bodo delali, da je to premalo za Avstrijo. Od kdaj pa je slovenska delovna sila toliko vredna, da bojo avstrijskim delodajalcem dirigirali kakšno plačo si kdo zasluži, kaj je slovenski delavec toliko več od avstrijskega? Lahko bi bili srečni da jim Avstrija daje kruh in socialno varnost, ampak to ni dovolj. Ne vidijo 5 minut pred sabo. Noben ne pomisli da dobiš tam 14 plač, penzija (če se je kdaj dočakamo) bo vsaj za preživetje, imate kup olajšav, porodniške, otroške dodatke, ki vam jih matična država da minimalno ali pa sploh ne. Pa ja, vem da se je treba cenit, cenit svoje delo in Avstrija ima to lepo urejeno z kolektivnimi pogodbami, ki urejajo vsaka svoje področje dela ampak dragi moji Slovenčeki, TREBA SI JO JE PREBRAT. V Avstriji, delodajalec ne sedi na kavi medtem ko njegovi delavci garajo. V Avstriji delodajalec dela za 3 svoje zaposlene in če ne, nima spoštovanja delavcev, okolice, ostalih poslovnih partnerjev. Poprime za vsako delo in ga ni sram it sčistit WC-ja. Plače so redne, ker če jih ni je to kaznivo, če ne plačuješ prispevkov se greš lepo žličkat v čuzico. Kje imate to urejeno v Sloveniji? Avstrija vam da priložnost iti delat, vi pa se imate za nekaj več in boste vi njim postavljali pogoje in suflirali kaj je prav in kaj ne. Dragi moji, noben od vas ni boga za jajca potegno, tako da si ne delajte iluzij in utvar. Najbolj zanimivo pa je to, da med vsemi komentarji je največ takih, od ljudi, ki imajo največ 5 minut delovne dobe in vse kar je naredo za plačilo je blo ko je neso vlogo za socialno pomoč na CSD. Dragi bodoči delojemalci, ki ste komajda prilezli iz plenic ali pa izpod mamine pazduhe, najprej je treba nekaj delat, potem se lahko pogajamo za plačo. Pa kot delodajalec se zavedam da jaz nikoli ne morem tako slabo plačat delavca kolikor lahko on meni naredi škode, ampak vseeno, vi se morate najprej zavdat da če boste delali pošteno, boste delali marljivo in bo podjetje zaradi vas imelo promet/dobiček, boste za to primerno nagrajeni. Govorim za sosednjo državo in ne za Sloveniji, kjer se večina dela vse za minimalca, z redkimi izjemami dobrih podjetij, ki se zavedajo tega kar pišem.Pa vseeno, Avstrija gor al dol, Slovenija gor al dol… Tisti, ki rabi delo, si ga bo našel in bo za to prejel pošteno plačilo, če bo delo opravljal dobro, tisti ki pa bo že v štartu zafrkno z njegovim »ZS« pa se mu ne obeta ravno bleščeča kariera.Ampak, kje se je sploh zalomilo? Ja itak, vlada je v ku***, zakoni so katastrofa ampak po mnenju večine so vse krivi delodajalci, ker če bi želeli bi lahko dali večje plače. Pa žal ni tako. Kot rečeno sem bila v vlogi delojemalca in delodajalca in lahko govorim za obe strani, preden krivite drug druge za premajhne plače, dajte se usest, preračunajte koliko stane en delavec delodajalca, in koliko je potrebno delavcu naredit da upraviči svojo plačo. Če delavec doprinaša k podjetju in ima podjetje zato več €€€€€ bo tudi delavec tako imel 15ga v mescu več €€€€. Čist ajnfoh matematika, samo malo je treba možgančke vklopit. »AJAAAAA, ne morte jih, ker vam še nihče ni plačal za to« Vsi tisti, ki pa cuzate mamico še za levo zizo in imate parkirante svoje riti 24/7 v hotelu mama, pa prosim: »Prije stavljanja jezika u pogon, uključi mozak!« Ker tale vaša mama, more jebeno delat, da lahko vam plača tistih 50€ za internet, da lahko kvasite bedarije po socialnih omrežjih in ste pametni pa čeprav še niti videli niste kako plačilna lista izgleda od blizu. Peščici mladih, ki veste o čem govorim pa kapo dol, vsaka vam čast da se trudite in iščete znanja in izkušnje, verjemite nekoč se vam bo obrestovalo. Sama sem iz minimalca prišla do svojega podjetja, pa imam ker mesec manj kot čistilka v mojem podjetju ampak vem za kaj delam, kaj je moj cilj in le temu sledim.In če iščem natakarico z voljo do dela, to ne pomeni da iščem Commis de Chef v restavraciji z 5 Michelinovimi zvezdicami, ampak da iščem natakarico v lokalni gostilni in temu primerno je plačilo in ta ni ista kot v sosednji gostilni, kjer imajo 5 nivojev natakarjev. Kapiš?

DELI TO OBJAVO

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email